4 komentarji

1. Zdravo hvala za to izkušnjo, prav ste povedali da narava k izvoru jaz ko sem v gozdu na sprehodu na travniku sem jaz jaz to kar sem imam odprto srce zemlja nas bo rešila delo z zemljo živalmi brez tehnologije ta je sama tesnoba. Vsak sam se mora izvleči iz tega ven. Slovenija je raj na zemlji. Moj mož je vozil v tujino živel v kamionu mnogo let rekel ni lepše dežele od Slovenije pa se kako drži imamo vse samo začutiti je potrebno z srcem in ceniti ta raj na zemlji. To pa ni čez noč to je pa proces. Hvala lp

   Odgovori

2. Hvala za tole podeljeno. Poznam…tako se začne. Le pogumno naprej, postopoma se tole začne odstirat.
   Sama sem pred pred enajstimi leti začela s svojimi “odmiki” iz Ljubljane v manjše naselje v hrvaško Istro. Vsak petek po službi do morja, v ponedeljek zjutraj pa nazaj v Ljubljano. Plus vse počitnice (10 dni vsake 2 meseca, službovala sem v šolstvu).
   Kar lahko zagotovo zatrdim, da gre za proces, ki človeka zaobjame – bivanje v naravi postopoma odpre neko drugo, drugačno zavedanje in zaznavanje.
   Začne se tako, kot opisujete v posnetku. Sama sem tako polnila baterije in danes vem, da me je vsaka ura v naravi na morski klimi polnila, da sem zmogla takratni tempo. Pogosto sem govorila, da je to naravna lekarna, saj nisem zbolevala kot ostale moje kolegice. Sonce, drugačen zrak, morska klima, sprehodi po gozdi, veliko časa preživetega na prostem, v vseh letnih časih, v vseh delih dneva.
   Po večih letih sem začutila, da je potreben premik. Sprehodi med tednom po PSTju v Ljubljani (redni, vsak dan, uro do dve), niso bili več dovolj. Edina pot je bila selitev. Seveda, ne gre nič čez noč. Potreben je čas, da stvari dozorijo. Vsekakor pa se je za poslušat in paziti, da se ne pripeljemo do bolezni.
   Nikola je bil v nedeljo v oddaji na HTV, prilagam link, krasen je bil …https://www.youtube.com/watch?v=M5Cr75HB6d8
   Lp in vse dobro,
   Lidija

   Odgovori

3. Me veseli tvoje spoznanje. Prav čakala sem kdaj boš to začutil. Ne moreš imeti takšnih pogovorov, meditacij, gostov … in ne začutit tega primanjkljaja o katerem danes govoriš. Te je mlada družina porinila čez ta rob? V vsakem primeru sem vesela zate, zdaj je pot samo naprej … v Življenje.
   Morda starejši, ki smo odraščali v “čist zrak, čista voda, čista hrana” in smo takrat menili, da smo revni, ker nimamo za gavrilovičevo v konzervi, prej vidimo kje je izhod: nazaj! Oj kako vesela sem za tvoje prebujenje! Zaradi tebe, tvoje ženske, tvojih potomcev in tvojih sledilcev,,,,Hura!

   Odgovori

4. Se popolnoma strinjam.
   Enako spoznanje imam že dolgo.
   Mesta,trgovski centri me totolno izpzaznijo.
   V naravi in gozdu pa se počutim napolnjwna, sproščena.Sicer ne živim v mestu,ampak v hiši v bližini narave,ampak ni isto kot v čisti naravi,brez električnih vodov,povezav z interneton.

   Odgovori