Povezava s hrastom je imela pomembno vlogo v mitologijah, religijah in obredih mnogih ljudstev. Spodaj so predstavljene nekatere ključne kulture in obredi povezani s hrastom:

1. Keltska kultura

• Čaščenje Druidi: Keltski svečeniki, druidi, so hrastove gaje uporabljali kot svete prostore za obrede, molitve in meditacije. Beseda druid naj bi izvirala iz keltskega izraza za hrast (dervos), kar kaže na tesno povezanost s tem drevesom.
• Obredi: Druidom je hrast simboliziral stabilnost in povezanost z naravo. Med obredi so uporabljali hrastove liste, želode in les, pogosto pa so rituali vključevali iskanje svete imelije, ki je rasla na hrastih, saj je bila simbol zaščite in zdravja.

2. Slovanska kultura

• Perunovo drevo: Hrast je bil posvečen Perunu, bogu groma in neba. Ljudje so verjeli, da Perun uporablja hrast za pošiljanje strel na zemljo, in so zato hrastove gaje častili kot svete.
• Obredi: Pri Slovanskih obredih so okoli hrastov izvajali molitve in daritve bogovom, pogosto pa so v hrastovih gajih izvajali tudi rituale za plodnost, zaščito in obilje.

3. Stara Grčija

• Zevsovo drevo: Hrast je bil simbol Zevsa, vrhovnega boga grške mitologije. V svetišču v Dodoni, najstarejšem grškem preročišču, so svečeniki razlagali šelestenje hrastovih listov kot Zevsovo sporočilo.
• Obredi: Svečeniki so izvajali obrede v hrastovih gajih, kjer so molili in iskali božansko vodstvo skozi naravne znake, kot so zvoki vetra in šelestenje hrastovih vej.

4. Rimska kultura

• Jupiterjevo drevo: Hrast je bil povezan z Jupitrom, bogom neba in neviht, podobno kot v grški tradiciji z Zevsom.
• Obredi: Rimljani so hrast povezovali z močjo in zmagoslavjem. Zmagovalni generali so nosili hrastove vence kot simbol časti in moči.

5. Germanska in nordijska kultura

• Thorovo drevo: Hrast je bil sveto drevo Thora, boga groma in nevihte. V mnogih germanskih tradicijah so hrastovi gaji veljali za svete prostore, kjer so izvajali obrede v čast naravnim silam.
• Obredi: Germanska plemena so pogosto izvajala daritve pri hrastovih drevesih, vključno z živalskimi daritvami, da bi si pridobila naklonjenost bogov.

6. Baltska kultura

• Povezanost z Perkūnasom: Baltski bog groma, Perkūnas, je bil pogosto povezan s hrastom. Hrastovi gaji so bili sveti prostori, kjer so se zbirali za obrede.
• Obredi: Balti so verjeli, da hrast ščiti pred zlom in da je prostor, kjer se stikata zemlja in nebo. V hrastovih gajih so prižigali svete ognje in prinašali darove bogovom.

7. Indoevropska tradicija

Hrast ima pomembno vlogo v mnogih indoevropskih mitologijah kot simbol kozmosa, kjer drevo povezuje zemljo (korenine), nebo (veje) in podzemlje (deblo). Takšna simbolika je pogosto prisotna v mitoloških pripovedkah.

8. Severnoameriška domorodna ljudstva

Čeprav hrast ni bil univerzalno sveto drevo za vse domorodne kulture, so ga nekatera plemena častila zaradi njegove povezave z močjo in naravo. Hrastov les so pogosto uporabljali za ritualne predmete in orodja.

9. Stara Kitajska

• Povezanost z močjo: Čeprav hrast ni imel tako močne simbolike kot v evropskih kulturah, so ga na Kitajskem povezovali z dolgoživostjo, vzdržljivostjo in modrostjo, kar se ujema z vrednotami taoizma.

10. Sveti obredi in daritve

Poleg omenjenih kultur so hrasti po vsem svetu simbolizirali prostor med zemljo in božanskim. Pogosti obredi so vključevali:

• Prižiganje sveč ali ognja ob hrastih.
• Darovanje hrane, pijače ali predmetov bogovom.
• Zbiranje za skupnostne molitve in obrede.
• Uporabo hrastovih listov, želodov ali lesa v zdravilnih praksah in ritualih.

Hrast je imel sveti pomen v mnogih kulturah zaradi svoje moči, vzdržljivosti in povezanosti z naravnimi in božanskimi silami. Obredi okoli hrasta so izražali spoštovanje do narave in vesolja, hkrati pa so bili sredstvo za vzpostavljanje ravnovesja in harmonije z okolico.